Vir:oie.hr
Dandanes skorajda ni kraja na Zemlji, ki ga podnebne spremembe ne bi prizadele. Hudourniške poplave, erozije, neurja, suše, vročinski valovi in požari so vse pogostejši. Poleg teh ekstremnih vremenskih težav Hrvaško ogroža tudi dvig gladine morja, ki ogroža naša obalna mesta, zaradi povišanja temperature morja pa nam grozi tudi zakisljevanje morja.
Trogir, vir Pixabay
Po poročilu Evropske agencije za okolje (EEA) je Hrvaška ena od treh evropskih držav, ki utrpijo največji kumulativni delež škode zaradi ekstremnih vremenskih in podnebnih razmer, ki povzročajo zmanjšanje bruto nacionalnega proizvoda (BNP).
Podnebne spremembe in kmetijstvo
Suše v poletnih mesecih so največji povzročitelj škode v hrvaškem kmetijstvu, v obdobju od 2013 do 2016 pa so povzročile za 400 milijonov evrov izgube, kar je 43 odstotkov subvencij, izplačanih kmetijstvu v tem istem obdobju. Skupna prijavljena škoda od leta 2013 do 2018 je znašala okoli 1,8 milijarde evrov, v letih 2014 in 2015 pa so izgube dosegle rekordno višino: 2 milijardi evrov leta 2014 in 830 milijonov evrov leta 2015.
Ocenjuje se, da se bodo pridelki kmetijskih pridelkov na Hrvaškem do leta 2050 zaradi spreminjajočih se podnebnih razmer zmanjšali za 3-8 odstotkov. Spremembe v fenoloških fazah sadja in zelenjave (jabolka, vinska trta, oljke, koruza…) so vidne že v Slavoniji in Dalmaciji, kjer se vegetacija začne prej in traja krajše, kar se na koncu konča z zmanjšanjem skupnega pridelka. Pomanjkanje vlage v tleh in povišana temperatura zraka bosta v prihodnjem obdobju glavni težavi v boju kmetijstva s podnebnimi spremembami. To verjetno pomeni, da bosta zaradi posledic podnebnih sprememb največjo škodo utrpela kmetijstvo in sladkovodno ribogojstvo.
Še vedno pa obstaja način, da je lahko kmetijstvo trajnostno tudi v razmerah podnebnih sprememb – agrovoltaična rešitev. Rezultati raziskav kažejo, da namestitev sončnih kolektorjev na vrh kmetijskih pridelkov kmetom prinaša več koristi. Kmetijski pridelki, zaščiteni s sončnimi paneli, rastejo nemoteno in dajejo stabilen pridelek, dodaten prihodek pa ustvarjajo s proizvodnjo električne energije. Ugotovljeno je bilo, da so se z uporabo agrovoltaike pridelki nekaterih poljščin povečali v primerjavi z isto pridelavo te kmetijske kulture brez zaščite s sončnimi kolektorji.
Ta rešitev, ki združuje kmetijstvo in energijo, se že uporablja po vsem svetu, številne študije o njeni učinkovitosti, tudi na območjih z izjemno visokimi temperaturami, kot je Savdska Arabija, pa so dale odlične rezultate.
Vir: Serres Eyragues i BayWa re
Agrivoltaika prinaša le dobiček
Namestitev agrovoltaike bo zagotovila veliko boljšo zaščito kmetijskih pridelkov pred točo, močnimi nevihtami in neposrednim sončnim sevanjem, kažejo raziskave. Zagotavljajo jim zadostno količino svetlobe za fotosintezo, po drugi strani pa preprečujejo povečano izhlapevanje vode iz tal, kar omogoča rast in stabilnost pridelka. Pomembno je poudariti, da gradnja agrovoltaike ne zmanjšuje velikosti obdelovalnih površin.
Strokovnjaki delovnih skupin RESC poudarjajo, da imajo kmetijsko bogate regije Slavonija, Banovina in Istra več kot 2.500 MW prostih zmogljivosti v elektroenergetskem omrežju, kar pomeni, da je postavitev agrovoltaike ne le logična, ampak tudi nujna za za te rodovitne regije in njihove kmete, da dosežejo številne koristi. Neovirana proizvodnja hrane pod zaščito sončnih kolektorjev, ki ustvarjajo čisto, varno, domačo energijo, lahko omogoči hitro pot do samooskrbe.
Vir: Pixabay in BayWa re
Postavitev sončnih kolektorjev na gladino jezera za ribogojstvo omogoča boljše upravljanje ribnika, kar ima za posledico manjšo izčrpanost vode v gnezdiščih, manjše izhlapevanje naravnih vodnih zbiralnikov in izboljšano varstvo okolja z odstranjevanjem tu nastalih nečistoč. Poleg tega sončne celice ščitijo ribe pred kormorani in ustvarjajo dohodek s proizvodnjo električne energije. Večina sladkovodnih ribnikov, ki jih je Hrvaška podedovala od nekdanje države, se nahaja v Bjelovarsko-bilogorski županiji, ki bi z razvojem agrovoltaičnih naprav na ribnikih in na kmetijskih površinah zelo pridobila.
Agrivoltaika v svetu in Evropski uniji
Če bi agrovoltaiko uporabljali le na enem odstotku obdelovalnih površin v Evropi, bi bila njena zmogljivost več kot 900 GW, kar je 6-krat več od trenutne inštalirane fotovoltaične moči v EU, je pokazala študija SolarPowerEurope.
V državah, ki so vodilne v evropski kmetijski proizvodnji, predvsem v Franciji, Nemčiji in Španiji, pa tudi geografsko bližje Hrvaški – v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in v Srbiji – že obstajajo primeri uporabe agrovoltaike. Spremljajo jih potrebne prilagoditve zakonodaje za čim hitrejšo in učinkovitejšo uporabo. V Franciji so podelili predsedniško priznanje in spodbudo, potem ko je predsednik Emmanuel Macron dejal, da bo agrivoltaika postala eden glavnih stebrov francoskega energetskega sistema.
Vir: BayWa re in Serres Eyragues
Med testiranjem v Nemčiji se je koncept gojenja pšenice in krompirja v zelo kratkem času izkazal za ekonomsko donosnega, zdaj pa je v teku nov pilotni projekt, kjer agrivoltaiko testirajo v nasadih z ekološkimi jabolki. V Italiji so zabeležili odlične rezultate v oljčnih nasadih.
Pomembno je, da hrvaška zakonodaja omogoča kmetijskim pridelovalcem uporabo agrovoltaike, saj daje Hrvaški možnost, da je konkurenčna na skupnem evropskem trgu.
Spremembe in dopolnitve zakona o kmetijskih zemljiščih, ki so začele veljati maja 2022, se 31. člen nanaša na zakup kmetijskih zemljišč v državni lasti. 30. odstavek tega člena pravi: »Zakupnik lahko v skladu z veljavnim prostorskim aktom in s soglasjem ministrstva na delu kmetijskega zemljišča v državnem zakupu vzpostavi infrastrukturo za proizvodnjo zelene energije za namen povečanje donosnosti." Predpise je treba nemudoma prenoviti na način, ki bo omogočal in poenostavljal uporabo agrovoltaike ter tako zagotavljal kmetijsko in energetsko blaginjo na istem območju.
Vir: AgriSolar Clearinghouse
RESC se je tudi odločil prispevati k procesu razumevanja ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov podnebnih sprememb na kmetijstvo. Letos je EBRD odobrila financiranjeŠtudija o možnostih uporabe sončne energije v sektorju kmetijstva in sladkovodnega ribogojstva na Hrvaškem, kot nadaljevanje uspešnega sodelovanja. RESC je pri izdelavi te študije vključil vrhunske strokovnjake.
Nosilec projekta je Agronomska fakulteta Univerze v Zagrebu, Fakulteta za agrobiotehniške znanosti Osijek in Inštitut za jadranske kulture in melioracijo Krasa, Split, skupaj s pridruženimi strokovnjaki s področja obnovljivih virov energije. pripravo študije. Cilj študije je podati celovit pregled potenciala in možnih koristi intenzivnejše rabe sončne energije v kmetijstvu in sladkovodnem ribogojstvu, hkrati pa analizirati administrativne in zakonodajne ovire za uspešno povezovanje kmetijskega in energetskega sektorja ter ustrezna priporočila za izboljšave.
Vir: AgriSolar Clearinghouse
Primeri dobre prakse v drugih državah jasno kažejo, da le omogočanje uporabe agrovoltaike v polnem potencialu prinese popoln rezultat. Agrivoltaika omogoča nemoteno kmetijsko pridelavo, zaščito pred podnebnimi spremembami in povečanje prihodkov s prodajo električne energije.
